30 stopinj celzija, sonce v zatonu, pogled na lepe hiške na eni in kalifornijske plaže na drugi strani ceste, spuščene šipe ter pesmi letošnjega poletja. Tako so izgledali zadnji utrinki našega poletja med zadnjo potjo po Ameriki pred odhodom domov. Med vožnjo smo vsi skupaj obujali vse lepe spomine in trenutke, ki smo jih doživeli v zadnjih štirih mesecih tukaj v ZDA. Tako smo se spomnili na vse naše sodelavce in sodelavke iz hotela San Luis, spomnili smo se na številne zabave, ki smo se jih udeležili v Galvestonu in na vse smešne trenutke, ki smo jih v tem času doživeli. Prehodili smo celotno pot, ki smo jo naredili z našim RV-jem in se spomnili vseh dobrih ljudi, ki so nam pri tej naši avanturi ničkolikokrat pomagali.

Med njimi močno izstopata Bojan in Inge. Vse od prvega dne, ko smo se srečali v Galvestonu sta nam bila vedno na razpolago, kadar koli smo kaj potrebovali, smo vedeli od kje bo prišla pomoč, nesebično sta se razdajala in nas razvajala na vse mogoče načine. Bila sta nam tako rekoč kot starša. Njima gre tudi zasluga, da bo že tako uspešno poletje 2008, za nas ostalo resnično nepozabno. Hvala vama!

Danes se naša ameeerika2008 zaključuje. To je namreč zadnja noč tukaj v Californiji in tudi v ZDA, zato bi rad izkoristil priliko in se zahvalil vsem vam, ki ste nam sledili v tej naši avanturi, vsem ki ste prebirali naše poste in gledali slike ter s tem omogočili, da je blog zaživel. Mi smo, kot sem že prej omenil, preživeli izjemno poletje, poletje, ki ga je težko opisati s katerokoli besedo in ki bi ga rade volje takoj ponovili. Vendar kljub vsemu temu, smo veseli, da se vračamo domov k vam dragi starši, sorodniki, prijatelji in znanci. Se vidimo kmalu!

Urban

In kot da to ni bilo dovolj, je po tem, ko smo zaključili naš repertoar, k nam pristopil sam režiser Mark Cendrowski (ki je med drugim režiral tudi serije Dharma and Greg ter Gilmore Girls) in nas vrašal: »Še eno pivo? Union? Laško?« Verjetno si lahko predstavljate kako debelo smo ga pogledali. Razložil nam je, da je poročen s Slovenko in da je že večkrat obiskal naše kraje. Še eno izmed neverjetnih nakjučij v tem poletju.

Slik s tega večera na žalost nimamo, saj fotoaparati v studiu seveda niso bili dovoljeni.

Jernej

Spoznali smo tudi hčerko, sina ter prijatelja Matta, ki je trener lokalnega mladinskega nogometnega kluba. In glej ga zlomka, že naslednji dan nas je povabil na in-door nogomet, katerega smo se z veseljem udeležili. Saj ne da se hvalim, ampak smo jim pokazali, da znamo Slovenci igrati boljši nogomet kot Američani.

Bi rad izkoristil priložnost in se še enkrat zahvalil Bojanu in Inge, ki sta nam omogočila doživeti to nepozabno izkušnjo. Smo se res počutili super… bolje skoraj ne bi moglo biti.

Jernej

Končno smo le prispeli na našo zadnjo destinacijo, v tako močno opevani San Diego. Milijonsko mesto, za mnoge Američane najlepše v ZDA, je tudi nas očaralo. Peščene plaže so polne mišičnjakov, dekleta na rolerjih kažejo njihova vitka telesa in tudi tukaj se vse vrti okrog surfanja in vsega kar je z njim povezano. Samo mesto je zelo čisto, visoke palme krasijo skoraj vsako ulico, nad njimi pa se dvigajo zares lepi nebotičniki.

San Diego velja za mesto, ki ponuja veliko kulturnih znamenitosti, muzejev in drugih lepot vrednih ogleda. Mi smo se odločili, da je vredna ogleda najpomembnejša postranska stvar onstran luže: football! Mesto je na dan ligaške tekme živelo v modri barvi (barva dresov SD Chargersov), saj so ulice preplavili navijači oblečeni v drese njihovih asov. Tudi ponavadi lepo urejen mestni promet, je skorajda odpovedal, saj so se horde ljudi kar zgrinjale proti stadionu. Med njimi smo bili tudi mi, vsi navdušeni in s polnimi baterijami na fotoaparatih, vendar je kmalu sledilo razočaranje. Tekma je bila namreč razprodana. 80.000 ljudi je odštelo kar mastne denarce za vstopnice, saj se povprečna cena giba okrog 100 do 150 dolarjev. Poskušali smo celo nelegalno kupiti karte od preprodajalcev pred stadionom, vendar je bila cena za naše študentske denarnice prevelika: 100 – 130 dolarjev.

Po nekaj dnevnem bivanju v tem prelepem obmorskem mestu lahko z gotovostjo rečemo, da tudi ljubitelji diskotek in nočnega življenja ne bi ostali praznih rok. Pacific beach slovi po svojih prelepih plažah in po svojih diskotekah, v katerih se vsako noč zbirajo mladi in malce manj mladi žurerji. Med njimi seveda ne manjka skupina petih nadobudnih Slovencev, ki vasko noč popestri dogajanje pred klubi in v njih.

Ljubiteljice in ljubitelji surfanja pozor: jutri si bomo sposodili vsak svoj surf, in kdo ve kako se bomo odrezali v tem izredno priljubljenem športu Kalifornijskih plaž. Jaz že komaj čakam, saj je že skoraj mesec dni odkar sem prodal svojo desko, ki bogve po kateri ulici Galvestona pluje v tem trenutku.

Denis

Naš slovenski ponos pa je kar vzcvetel ob obisku športne dvorane- Steaples centra. To je dvorana, kjer domuje košarkarska ekipa LA Lakers ter hokejisti LA Kingsi. In verjeli ali ne, eden najbolj oboževanih in opevanih igralcev je Slovenec! Anže Kopitar oz. Kopi. V trgovini klubov je vse v znamenju našega asa. Poleg njiegovih dresov, raznoraznih majic in drugih rekvizitov smo našli, na veliko presenečenje, kar 190$ vredne drese slovenske državne reprezentance. Edine državne drese v trgovini. Še ameriških niso prodajali! Zelo lepo za videt.

Za tem športnim biserom smo si ogledali še kulturni center- ogromno koncertno dvorano Walt Disney, ki jo je zgradil baje da zelo znani arhitekt Frank Gehry. Meni osebno ni bila všeč, je pa zanimiva. Mogoče bi znal Denis povedat kaj več o njeni lepoti….

Po vseh teh mestnih znamenitostih, pa smo se z našim RVjem odpravili v Kalifornijo, ki smo si jo predstavljali. Kalifornijo iz filmov in nanizank, ob kateri ti zastane dih. Long Beach, Newport Beach, Huntington Beach, Laguna Beach. Krasne plaže, urejene ceste in okolica, sanjska stanovanjska naselja. Mlajši bralci ste verjetno gledali nanizanko OC… no ben… mi smo te kraje videli v živo. In res so krasni.

Na teh plažah smo se zaenkrat ustavili za dokaj malo časa, saj smo se najprej odpravili na jug do San Diega. Vendar pa se tja še vrnemo, glede na to, da bo naša zadnja postaja spet Los Angeles. Več o teh krajih si zato lahko obetate v naslednjih postih.

Jernej

Kot že rečeno, slovo je bilo kar težko, saj smo se vsi navezali nanjo in jo že močno pogrešamo. Skupaj smo preživeli veliko lepih trenutkov, tako v Galvestonu kot tudi na popotovanju po Californiji.

Mayinka STENKJU!!! You made our trip perfect from the VERY BEGINNING. Our S’RI feet long RV (kamper) is EMSI VIZAWS you! Paka.

Denis

Je pa zato toliko bolj drugačen Mullholand drive, Beverly Hills ter tudi Bel Air. Ulice so občudovanja vredne, hiše oziroma dvorci prelepi, avti tukaj spadajo vsi v najvišji cenovni razred, celo pošta ima uslužbence, ki skrbijo za parkiranje avtomobilov (vallet parking). Zakaj? Tu namreč živijo vse osebe, ki v svetu zabave nekaj pomenijo. Med našo turo smo se tako zapeljali mimo vil, ki pripadajo Georgeu Clooneyu, Leonardu Dicapriu, Jack Nicholsonu, družini Hilton, Eltonu Johnu, pokojnemu Franku Sinatri in Elvisu Preasleyu, Davidu Beckhamu in še mnogim drugim. Nato smo si ogledali še ulico Rodeo Drive, znano predvsem po številnih trgovinicah najslavnejših modnih oblikovalcev, kjer znani tako radi nakupujejo.

Na drugi strani hriba, kjer stoji napis Hollywood, leži dolina z imenom Fernando Valley. Tu v številnih filmskih studiih (Universal Pictures, Warner Bros, Paramount Pictures…) nastajajo vsi filmi in nanizanke iz ZDA. Mi smo obiskali studio Warner Bros. Ogledali smo si lahko prizorišča, kjer so snemali filme kot so Casablanca, triologijo Matrix, Ocean’s 11, 12 in 13, Poslednji samuraj, Jurassic Park ter še številne nanizanke, med katerimi je najbolj znana nanizanka Prijatelji. Studii so prava mesta v malem. Nekatere hiše in ulice so identična kopija ulicam iz New Yorka, Chicaga, San Fransisca, itd. Zato se približno 95 odstotkov vseh snemanj odvija v teh studiih in ne v resničnih mestih. Med turo so nam razkrili številne filmske trike, ki jih uporabljajo, da preslepijo gledalce pred ekrani. Vstopili smo tudi v muzej, kjer hranijo nekatere Oscarje, ki jih je studio Warner Bros dobil, zanimive filmske rekvizite, nekatere obleke glavnih junakov iz najbolj znanih filmov ter še mnogo več. Vse skupaj je bilo zelo zanimivo in poučno.

Vendar pa kljub temu, da smo bili v mestu, kjer mrgoli znanih oseb, nismo imeli te sreče, da bi katero od njih videli v živo. Škoda, pa kdaj drugič;)!

Urban

Glasovanje je preprosto: v galeriji slik »HU HES D AGLIEST GLASIS« si lahko podrobno ogledate vse tekmovalce, nato pa s komentarjem pod sliko izbranca glasujete zanj. Zmagovalec bo tisti, ki bo pod svojo sliko prejel največ komentarjev.

Med glasovalci bomo izbrali SREČNICO, katera si bo ob našem prihodu v Slovenijo prislužila prav posebno nagrado.

Glasovanje se konča 2. oktobra oz. na dan, ko odletimo iz Združenih Držav.

Denis

Pot smo nadaljevali po verjetno vsem znani Highway 1. Ena najstarejših poti, ki se vije povsem ob obali od severa proti jugu. Izkoristili smo vse prednosti naše potujoče hiše, saj smo se ustavili ob vsakem zanimivejšem kraju. Na dolgi plaži smo srečali tudi precej vrst živali. Od delfinov, morskih levov, morskih slonov, vseh vrst ptic, pa tudi ne preveč plašnih veveric.

Prvi večji postanek smo naredili v surferskem mestu Santa Cruz, kjer smo večino dneva preživeli na plaži (večinoma izven vode, saj je le-ta neprimerno mrzla) ob igranju odbojke na mivki. Končno malo oddiha… po vseh predhodnih naporih…;). Po tem nas je pot vodila do mesta, ki so nam ga toplo priporočali naši prijazni kamping sosedje- mesteca Solvang. Eno najlepših in najbolj urejenih mestec, kar sem jih kdaj videl. Vse hiše in celotno mesto urejeno v Danskem slogu… kot v Andersenovih pravljicah.

Po tem smo se odpravili do obmorskega mesta Santa Barbara, ki smo ga preživeli, verjeli ali ne, v iskanju Burgerkinga! Hja, hrana je kar pomembna ja. Lepo urejeno mesto, s prekrasno plažo… pač tipično kalifornijsko. Naslednji dan pa še do Malibuja, Summerlanda in prve plaže Los Angelesa- Santa Monice.

Prvi vtisi iz Los Angelesa- no ja, saj je lep, ampak preeeveč velik. Dosti slabše od San Francisca. Verjetno je ta vtis posledica enournega iskanja parkirišča po mestu, kar je za 11 metrov dolg avto precej težka naloga. Vendar lepše še pride. V naslednjih dneh.

Jernej

Ob pogledu na slike in reportaže iz Galvestona, se počutimo res slabo, saj vemo da kraja kjer smo živeli tri mesece praktično ni več.

Dodajam link, do reportaže stanja na otoku kmalu po hurikanu:

Jernej